To je vojna

Print This Post

To je prevod zgodbe iz italijanščine (http://www.history-project.eu/43/2008/06/11/francesca-m)

Zgodbo je napisala Giovanna, 71 let, Italija.

V aprilu ’44 sem obiskovala prvi razred osnovne šole. Skupaj s starši in starimi starši sem živela v Villanovi, vasi blizu Bolonje. Danes je Villanova že predmestje Bolonje, toda takrat je bila le mala vas s približno desetimi hišami in Bolonja se je zdela zelo daleč.
Potekala je 2. svetovna vojna, a mi nismo imeli večjih problemov. Očeta niso vpoklicali v vojsko, ker je delal v tovarni eksploziva; moj stari oče je bil zidar. Bolonjo so močno bombardirali in ljudje so se  - tisti, ki so mogli – umaknili na varno na podeželje. Tudi naša družina je odstopila del prostora dvema družinama evakuirancev, kakor smo tedaj rekli tistim, ki so pribežali iz mesta.
Če dobro pomislim, niti ne vem, kako je lahko toliko ljudi živelo v naši majhni hiši; bile so tri družine, skupaj trinajst oseb. 7. aprila je bil tisto leto Veliki Petek. Spominjam se, da je bil sončen dan, igrala sem se na dvorišču, medtem ko je mama likala perilo. Tedaj smo zaslišali alarme za nevarnost zračnega napada. Bil je nezmotljiv in strašen zvok, ki je zapolnil nebo.
Vsi smo stali na dvorišču in zrli v nebo; in ko smo videli, da letala potujejo proti nam, smo se zatekli v hišo. Dedek, ki je zgradil hišo, je predlagal, da se zatečemo v klet, saj je imela ojačan in močnejši strop.
Propelerji letal so postajali vse bolj glasni in nato se je zaslišal rezek pok. Ne spominjam se ničesar drugega več, saj sem izgubila zavest, ko je bomba zadela hišo.
Spominjam se, da sem se znašla ujeta v ruševinah, nisem se mogla premikati in v ustih sem imela polno peska. Še smo lahko slišali nekaj eksplozij bomb in ne vem, koliko časa smo ostali na mestu.
Potem so prišli reševalci, sosedi, gasilci ter moj dedek, ki ga je nekdo poklical. Končno sem spet ugledala sončno svetlobo, še zdaj se spominjam grobih oblačil gasilca, ki so se dotaknila mojih lic, ko me je pobral. Mene in mamo so odpeljali v bolnišnico; z mano je bilo vse v redu. Šele pozneje sem izvedela, kaj se je zgodilo z drugimi. Pet ljudi je umrlo: moja babica, gospa z otrokom, ki je bil star šele 9 mesecev ter še ena gospa in njena osemnajstletna hčerka.
To je vojna.

Related posts


You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.

Posted in Prevodi iz drugih jezikov, Slovenian |

1 Star2 Stars3 Stars4 Stars5 Stars (No Ratings Yet)
Loading ... Loading ...

Leave a Reply

You must be logged in to post a comment.