13. august 1961 - dan, ko je bil zgrajen berlinski zid.

Print This Post

To je prevod zgodbe iz nemščine (http://www.history-project.eu/141/2008/12/15/horst).
Avtor: Rotraud Oelke

Bila je nedelja , prelep dan v času počitnic. Ker sem si želel povečati žepnino sem delal v letovošču za ptroke. Bil sem med enajstim in dvanajstim šolskim letom in imel se sedemnajst let.

Pravkar smo se vrnili v naše  šotore po zajtrku ko se je nenadoma vključil počitniški radio. Navadno so ga uporabljali za splošne informacije za vse. V tistem tenutku smo mislili:”kaj je to?” dokler nismo dojeli da berejo uradno izjavo Nemške demokratične republike.

Javnosti so objavili da vzohdnonemška armada v sodelovanju z pomožnimi silami gradi zaščitni zid v Berlinu. Pomožne sile so bile paravojne enote, ki so bile osnovane v podjetjih da bi podjetja ščitila od napada sovražnika. V resnici je vsakdo z zdravim razumom vedel, da predstavljajo instrument moči, ki ga je uporablajala socialistična stranka Nemčije in bi bila uporabljena v primeru konflikta med državo prebivalstvom. Glavni namen za zapiranje meje in izgradnjo zidu je bil da zaščitimo narod v naši državi od sovražnih napadov, ki so bili domnevno kontrolirani od strani Zahodnega Berlina.

V prvem trenutku nisem razumel vsebino radijskega sporočila. Zid po sredini  Berlina- kako bo to sploh delovalo?

Dobro sem poznal Berlin, ker je naša babica kot upokojenka živela v Berlin-Steglitzu in smo vedno v času počitnic bivali pri njej. Seznanjala nas je s kulturo kot so obiski  gledališč, opere, muzjev in to v obeh delih mesta vzhodnem in zahodnem.  In sedaj bo naenkrat  v mestu k temu postavljena ovira. To si nisem mogel zamisliti.

Najslabše je bilo da v letovišču ni bilo nikogar s katerim bi se lahko o tem pogovoril in izmenjal svoje misli in strahove. Ljudje ki sem jim zaupal so bili izven mojega dosega.

Moji starši in mlakši brat so bili v Zahodnem Berlinu na obisku pri babici. Starejša sesta je bila v Bochumu (dobila je uradno dovolenje za potovanje) na obisku pri sorodnikih. Samo drugi brat in jaz sva bila bila tega pomembnega dne v DDR.  Nisem imel možnosti, da se o tem pogovarjam z družinskimi členi ali da dobim relevantno informacijo – kaj je resnica.

Nisem mogel poslušati radijske oddaje ali gledati televizijske oddaje, ki so jih predvajale postaje iz Zvezne republike Nemčije. Bil sem precej zbegan, toda moral sem paziti na otroke, ki so mi bili poverjeni. To mi je pomagalo da nisem več razmišljal o tem.

Naslednjega dne sem šel telefonirati da bi zvedel ali so se moji starši in sorodniki vrnili. To so naredili samo zaradi tega, ker sta dva od družinskih članov bila 13. avgust v DDR  in nas niso hoteli pustiti same za karkoli na svetu.  V moji naivnosti sem se prepričeval, da bom še vedno lahko potoval v Zahodni Berlin in obiskoval babico  ( z nekakšno vozo)

Ko sem se vrnil iz letovišča se je počasi pokazala resnica. Nisem je mogel razumeti. Bilo smo v zamki. Do teda je Berlin bil edina luknja v meji in ljudje so zapuščali deželo preko Berlina ko so pritiski postali neznosni ali ko so pričakovali osebne represivne ukrepe, ki so previšali “standardne ukrepe”.

Moja starša sta bila svobodna zdravnika (koncesija države z namenom da bi ustavila odliv dela). Njihov osnovni motiv da ostanejo v DDR  je vedno bil “ zdravniki in duhovniki zapuščajo ladjo, ki se potaplja, poslednji. Njihova etika jim ni dovoljevala da bi zapustili svoje bolnike

Kot otroci smo mislili da bomo po končani šoli  svobodno odločali .na kakšen način in v kateri del države bomo odšli. Bils sem prepričan da bom p osrednji šoli študiral v Zahodnem Berlinu in živel pri babici. Vsi moji načrti o prihodnosti so bili uničeni.  Moji starši so trpeli zaradi odločitve da ostanejo v državi zaradi dobrobiti pacientov sprejeli enako odločitev tudi za svoje otroke.

13. avgust 1961 je bi tragičen dan za vse, ki so nadaljevali življenje v DDR. V tistem trenutku se nismo zavedali posledic tega dogodka.

Naše veliko upanje,  da zahodni svet tega ne bo dovolil, se ni uresničilo. Morali smo več  kot 28 let čakati da je zid izginil Srečen sem, da sem bil priča dnevu ko se je Berlinski zid zrušil.

Related posts


You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can skip to the end and leave a response. Pinging is currently not allowed.

Posted in Prevodi iz drugih jezikov, Slovenian |

1 Star2 Stars3 Stars4 Stars5 Stars (No Ratings Yet)
Loading ... Loading ...

Leave a Reply

You must be logged in to post a comment.