HiStory

To je prevod zgodbe iz Španije (http://www.history-project.eu/390/2009/09/18/barenas).

Menim, da je zelo zanimivo, da smo sposobni sodelovati v tem evropskem socialnem omrežju. Menim, da je koristno deliti in komentirati različno pretekle in sedanje dogodke.
Danes sem bil na predstavitvi novega igralca iz Japonske na nogometnem štadionu Espanol. To je bil družbeno športni dogodek, na katerem je sodelovalo več kot 25.000 ljudi, ki so z navdušenjem ploskali in kričali.
Sicer pa je nogomet masovni šport v Španiji, v katerem se obrača veliko denarja.

Miguel Herrera

To je prevod zgodbe iz Španije (http://www.history-project.eu/245/2009/04/29/anaromero).

Pozdrav vsem!
Sem Ana, stara 68 let. Moje zdravje ni takšno, kot je bilo. Želim na kratko napisati mojo zgodbo: rojena sem na kmetiji 12 km od Grande, v času obdobja po španski državljanski vojni. Spominjam se, da nismo imeli elektrike, vode.. morali smo po vodo na reko večkrat na dan. (Na srečo ni bila daleč.) Vodo smo potrebovali za kuhanje in umivanje. Življenje je bilo težko, toda sodili smo med srečne ljudi, ker nismo bili lačni. Imeli smo veliko živali (piščance, krave, koze, svinje… ), s katerimi smo se hranili celo leto. Read the rest of this entry »

To je prevod zgodbe iz Španije (http://www.history-project.eu/351/2009/07/13/josepcarbassa).

Ko sem bil otrok, smo živeli v ulici, ki je bila znana kot »del sol« (sonce), ker ni blizu bilo drugih ulic in smo dobili vse sonce. Okolica je bila podeželje, lahko smo videli obalo in letala, ki so vzletavala. Ponoči si lahko videl ribiče s svetilkami… Danes ne moreš videti ničesar od tega;vse je pokrito s cementom in hrupom.
Spominjam se nogometnega igrišča, ki je bilo blizu nas. Ob nedeljah si lahko po tekmi slišal komentarje navijačev obeh moštev. Read the rest of this entry »

To je prevod zgodbe iz Španije (http://www.history-project.eu/348/2009/07/08/teresa)

Pozdrav, moje ime je Teresa. Danes, ko je toliko težav z osebami, ki prihajajo ilegalno, brez dokumentov iz drugih držav, želim z vami podeliti spomine iz mojega otroštva.
V Kataloniji je bilo v 50tih in 60tih letih je za razliko od mnogih španskih pokrajin veliko možnosti za zaposlitev, predvsem v Barceloni, ki je bila industrijsko mest. Ko se družine imele otroke, so morale zapustiti domača mesta in delati drugje, da bi lahko prehranile svojo družino in imele boljše življenje. Read the rest of this entry »

To je prevod zgodbe iz Španije (http://www.history-project.eu/246/2009/04/29/paqui)

Pozdrav vsem!
Pisal bom o spominih, ki segajo daleč v preteklost. Star sem 64 in dobro se spominjam (ne vem zakaj), ko sem bil otrok, da smo več uživali, čeprav smo imeli manj. Spominjam se, kako smo se poleti kopali v reki blizu naše hiše na podeželju v Colomeri (Granada, Španija).
Poletje je bilo zelo vroče, temperatura okoli 400  je bila nekaj čisto normalnega. S tremi nečaki smo se igrali v vodnih fontanah za živali. Read the rest of this entry »

To je prevod zgodbe iz italijanščine (http://www.history-project.eu/365/2009/08/25/francesca-m)
Cecilia in Tamara, 67 in 73 let, Italija

Po dokaj mirnem obdobju med letoma ‘77 in ‘78 je prišlo do novega vala nasilja. V teh dneh je bila Bolonja militarizirana; spominjam se, da so bili na Piazza Verdi tanki, ki so nadzorovali dostop do centra. V tem obdobju je moja prijateljica, ki je bila študentka, seboj nosila limone, kajti če si z limoninim sokom poškropiš očesa, ti to pomaga lažje prenesti solzivec, ki ga je za protestnike pogosto uporabila policija. Mnogo šol je bilo okupiranih in bilo je nekaj napadov na študente.
To je bil čas, ko je umrl Francesco Lorusso*. (*Študent, ki ga je med protesti v Bolonji leta 1977 ubil policist.) Spominjam se, kako se je množica študentov udeležila njegovega pogreba. Read the rest of this entry »

To je prevod zgodbe iz italijanščine (http://www.history-project.eu/335/2009/06/18/francesca-m)
zgodba A. L., 79 let, Italija

Bilo je leto 1944 in evakuirani smo bili na kmetijo pri bolnišnici Bellaria pri S. Lazzaro di Savena blizu Bolonje. Bellaria je bila zapuščina Carla Alberta Pizzardia in imela je tudi svinjak, ki je pokrival potrebe bolnišnice.
Ko je nemška vojska vse skupaj zaplenila – ko smo postali sovražniki – je zase zaplenila tudi svinjak in z žitom, ki so ga zaplenili kmetom, začela krmiti prašiče. Takrat sem bil star 14 let in vedel sem, da je zelo slabo krmiti prašiče z žitom, saj le to v njihovih želodcih fermentira in prašiči poginejo. Read the rest of this entry »

To je prevod zgodbe iz italijanščine (http://www.history-project.eu/332/2009/06/17/francesca-m)
Spominjam se, da je bilo na podeželju okoli Pistoie, blizu mojega doma, nemško taborišče, kjer je bilo mnogo britanskih vojakov zaprtih kot obrtnikov. Nekaj jih je pobegnilo in tamkajšnji prebivalci smo jim pomagali; dali smo jih hrano ter oblačila in pomagali smo se jim zateči v gozd, kjer so se lahko cele dneve skrivali.
V tem obdobju so nemški vojaki razglašali, da bo vsakdo, ki bo pomagal britanskim vojakom, ustreljen, medtem pa je britanska vojska trosila letake, ki so obljubljali nagrade vsem tistim, ki bodo pomagali britanskim vojakom. Read the rest of this entry »

To je prevod zgodbe iz italijanščine (http://www.history-project.eu/81/2008/10/09/francesca-m)

zgodba Pierine Z., 76 let, Italija

Osnovno šolo sem obiskovala ravno pred začetkom 2. svet. vojne in na ta čas nimam dobrih spominov.
Moja učiteljica je bila zelo dobra s pedagoškega vidika, a bila je povsem različna od mojega očeta in v sporu z njim. Bila je fašistka, moj oče pa ne. Nasprotno, zaradi fašizma je trpel in zato sem morala prenašati te konflikte ter poniževanja.
Npr. vsak teden so v šoli delili tedenski časopis »Il Balilla« (to je glasilo mladih članov italijanskega mladinskega fašističnega gibanja) in otroci oz. njihove družine, so ga morale kupiti. Učiteljica je tudi meni dala izvod za domov, ki smo ga morali plačati – ne spominjam se koliko, a ni bilo veliko. Moj oče je to zavrnil in glasilo sem morala odnesti nazaj v šolo. Torej moji spomini na to obdobje niso ravno prijetni. Read the rest of this entry »

To je prevod zgodbe iz italijanščine (http://www.history-project.eu/43/2008/06/11/francesca-m)

Zgodbo je napisala Giovanna, 71 let, Italija.

V aprilu ’44 sem obiskovala prvi razred osnovne šole. Skupaj s starši in starimi starši sem živela v Villanovi, vasi blizu Bolonje. Danes je Villanova že predmestje Bolonje, toda takrat je bila le mala vas s približno desetimi hišami in Bolonja se je zdela zelo daleč.
Potekala je 2. svetovna vojna, a mi nismo imeli večjih problemov. Očeta niso vpoklicali v vojsko, ker je delal v tovarni eksploziva; moj stari oče je bil zidar. Bolonjo so močno bombardirali in ljudje so se  - tisti, ki so mogli – umaknili na varno na podeželje. Tudi naša družina je odstopila del prostora dvema družinama evakuirancev, kakor smo tedaj rekli tistim, ki so pribežali iz mesta. Read the rest of this entry »